B. S.

Rad bi delil svojo izkušnjo še z drugimi in jim pomagal pri njihovi lažji odločitvi za post. O postu prej nisem niti razmišljal, v Italiji je življenje malo drugačno, saj smo radi dobro jedli in večkrat pregloboko pogledali v kozarec. Posledice so bile vidne pri mojih štiriinpetdesetih letih. Postavili so mi diagnozo rak prostate in presežene vrednosti jetrnih encimov. Kljub temu, da je moj sin magister farmacije in da o samem postu ni prepričan nihče od nas, po sami dejanski situaciji skoraj nismo imeli druge izbire. Na samem začetku sem imel nekaj težav s klistiranjem, kasneje pa sem se že naučil in to počel brez težav. Ob samem postu sem se počutil odlično, Simona mi ni nalivala kozarčkov belega vina, pač pa mi je kuhala zeliščne čaje. Hodili pa smo vsaki dan v bližnje hribe, nabirali gobe, jih čistili in spravljali v skrinjo, namesto v naše trebuhe. Zelo hitro je minilo dvainštirideset dni posta in moji odvečni kilogrami so se kar stopili. S tako lahkoto nisem nikoli shujšal...Najbolj bistveno pa je, da mi je italijanski specialist izdal potrdilo, da sem se s pravilnim načinom življenja znebil hude bolezni. Sedaj me kolegi samo občudujejo, ker nočem alkohola niti poskusiti več, v hribe pa namesto sendvičev prinesem le vrečko s suhimi rozinami in orehi. Želim biti vzornik tudi mojim kolegom, ki imajo skoraj vsi kake zdravstvene težave. Zelo sem vesel, da sem se takrat pravilno odločil, saj nekaterih mojih kolegov, ki so imeli podobno diagnozo, na žalost ni več med nami. Živim čisto drugače. Prej smo gulili klopi v privadah in gostilnah, danes pa gulimo podplate, ko hodimo po hribih. Simona hvala!

F. Š.

Za post sem se odločila pri svojih šestinsedemdesetih letih, saj so mi povedali zdravniki, da imam Akutno limfoblastno levkemijo in da je to neozdravljivo. Izgubiti nisem mogla ničesar in kljub svoji drobni postavi, sem izvedla enaindvajset dni posta po Rudolfu Breussu. Vso podporo mi je dala Simona, saj sem imela nekaj vmesnih krizic. Izgubila sem približno deset kilogramov, saj sem že pred postom imela "manekensko postavo". Med samim postenjem sem se posvetovala še pri osebnem homeopatu, ki je bil nad mojo odločitvijo o postu zelo navdušen. Nekaj mesecev po postu sem odšla na ponovno kontrolo in znakov bolezni ni bilo več vidnih. Pred kratkim sem po dolgem iskanju le našla Simonin kontakt in ji povedala, da še vedno živim, čeprav je že enajst let od programa postenja, ki sem ga izvajala pod njenim mentorstvom. Ne samo, da se je huda bolezen poslovila, tudi svoje življenjske navade sem spremenila. Hvaležna sem za življenje, ki se je skoraj predčasno končalo. Znam živeti za jutri in imam še veliko ciljev, ki jih želim doseči. Simona, še enkrat hvala za vso podporo in upam, da se bova lahko kmalu videli...

P.A.

Post po Breussu, oktober-december 2013
Za 42 dnevni post po Breussu sem se odločila iz zdravstvenih razlogov, saj sem se želela prečistiti in pozdraviti. Imela sem že nekaj časa nekaj zdravstvenih  težav zaradi nekaterih avtoimunih bolezni (zmanjšano delovanje ščitnice, psoriatični artritis), vendar sem simptome držala nekako na minimumu, saj se zdravo prehranjujem in veliko delam na sebi, predvsem  na čiščenju zavednih  in nezavednih vzorcev.
S Simono sem prišla v stik leta 2010 in sem izvedela, da se ji je uspelo s postom po Breussu pozdraviti. V roke mi je prišla tudi njena knjiga in že med pogovorom sem začutila, da bom tudi sama morala narediti nekaj v tej smeri. Srečanje je vsekakor bil znak, da se bom tega čiščenja tudi sama lotila. Minila so tri leta od srečanja s Simono in med tem časom, sem se večkrat spomnila nanjo in na svoje tedanje misli.
Ultrazvok notranjih organov mi je to jesen pokazal, da se ob mojem rektumu nekaj dogaja, čeprav kakšnih posebnih težav nisem imela. Takoj sem se spomnila na Simono in poiskala njen kontakt, se z njo srečala, nato pa sem začela s postom. Kar telo samo mi je povedalo, kateri dan je pravi za začetek posta.
Med postom sem se večinoma počutila zelo dobro, začetki pa so bili kar 'zanimivi'. Telo se je intenzivno čistilo, bolele so me največkrat mišice, včasih so bile težke noge, včasih roke, včasih glava. Drugih posebnih težav nisem imela. Rada sem se gibala po čistem zraku, najbolj pa mi je pri postu pomagal klistir, ki sem ga opravila vsak dan pred spanjem. Po klistiranju sem se vedno počutila lahka in polna energije. Zdelo se mi je , da je zame najpomembnejši del posta prav klistiranje, čeprav sem se zavedala, da je prav vsak detajl posta po Breussu pomemben in da se ga je potrebno držati glede na navodila.
Med postom sem shujšala okoli 15 kg, vendar sem kljub temu čutila, da sem polna energije, predvsem pa  pretočna in bolj lahkotna. Pojavljale so se mi zanimive sanje in nove ideje za delo.
Začetek šestega tedna posta (35.dan) sem čutila, da je moje telo pozdravljeno. Čez dobra dva tedna bom opravila pregled ultrazvok notranjih organov in vem, da bo moja ozdravitev potrjena.

Zahvalila bi se rada Simoni, da mi je med postom stala ob strani. Misel na to, da se je Simona pozdravila težke bolezni mi je vlivala pogum, voljo in motivacijo, da sem z lahkoto naredila 42. dni trajajoč post po Breussu.
Že pred in med postom sem se zavedala, da bom morala na prehrani še več narediti, kot sem že. Že pred postom sem začela čutiti, da mi da presna hrana pravzaprav največ energije in da mi je tudi najbolj okusna. Odločila sem se, da bo  moj jedilnik po postu v večji meri sestavljen iz presne hrane.

S. Z.

Živio, Simona, v ponedeljek 8. 12.2014 sem končal 42 - dnevni post. Vsak dan sem prehodil 5-6 km skupaj 230 km prekolesaril sem še enkrat toliko. Čeprav je šlo v začetku težko ampak potem pa je kar sledili vsak dan ritual, ki sem ga vedno znova nadgrajeval tudi s telovadbo. Po treh tednih sem bil pri bioenergetiku 4 krat in potem mi je naročil, da bova nadaljevala na daljavo po enem tednu. Moram pa ti povedati, da mi je bilo neprijetno, ker se nisem počutil ok, in ga kasneje tudi nisem poklical. Moral sem rešiti sam s sabo moje težave, ki so izvirale še od prej. Ko sem hodil sem uporabljal palice za nordijsko hojo in me je bolela hrbtenica pod lopaticami, ko sem prenehal se mi je stanje izboljšalo in tudi sedaj se mi vsak dan izboljšuje. Včasih sem čutil nizek pritisk, ki sem ga takoj nadomestil z glog čajem. Res se počutim izvrstno poln energije, sedaj drugi dan po postu jem hrano predpisano po postu. Shujšal sem 23 kg. Med postom sem dvema osebama pomagal, da sem jima svetoval ta post.  S tem še vedno ni konec ampak post bom naredil tudi prihodnje leto oz. večkrat.  Moram se ti zahvaliti tudi za tvojo spodbudo in za tvojo knjigo, ki mi je bila v veliko pomoč.

HVALA TI, SIMONA!

ps pravkar sem bil na pogovoru z novim šefom, tudi on je bil v podobni situaciji ko je zbolela mu žena in mi je rekel, da bo nabavil orbitrek za vse delavce, da bomo vzdrževali kondicijo.

Lep pozdrav Zoran.

SKUPINSKA POSTENJA

PREDAVANJA

NAROČILO KNJIGE

BIORESONANCA IN STROKOVNO SVETOVANJE

SVETOVANJA

D. M.

Moja izkušnja ozdravitve raka s postom: post je resnično biser, saj prinaša številne dobrobiti in radost v vseh pore življenja. Za post po Breussevi metodi – na sokovih in čaju sem se odločil pred štirimi leti, izvajal sem ga 45 dni. Vsekakor je bilo dobro v tistem času imeti ob sebi prijateljico Simono, ki se s postenji že dolgo ukvarja in je tudi sama s postom premagala raka, čeprav gre v resnici za zelo naravno stvar. Zanimivo in opogumljajoče je bilo zaznavati v telesu, ki je bilo pred postom resnično šibko (zaradi bolezni in za telo izredno napornih diagnostičnih procesov), kako se mu vrača energija in kako se v telesu bije bitka za življenje. Že nekje 17. dan sem zaznaval, da je telo premagalo tisto najhujše. Ko sem začel post, sem se komajda sprehodil po hiši, 40. dan pa sem obhodil dva sosednja hriba v nekaj urah. Življenjska moč se je vračala in to je bilo najpomembnejše. Vsekakor je bila to izkušnja, ki me je spremenila in začrtala pot novemu človeku.

B.M.

Rada se vam bi zahvalila za vso podporo, ki sem je bila deležna leta 2004 pri 42 dnevnem postu. Zavedam se, da sama tega nebi zmogla, saj sem imela večkratne krize. Za post sem se odločila zaradi psihičnih težav, saj sem imela v sebi nenehne strahove in z možem sva bila tik pred ločitvijo. Po končanem postu sem izgubila nekaj kilogramov, ni me bilo več strah in rešila sva zakon. Vse to čiščenje telesa in uma je pripomoglo k temu, da sva se s partnerjem pričela pogovarjati in ugotovila sva, da sva živela drug mimo drugega. Mož ni nikoli hodil v hribe, sedaj pa komaj čakava, da lahko obujeva planinske čevlje in se podava na pot. Gospa Simona, moram priznati, da je bila to zame čudovita izkušnja in jo želim še ponoviti.